Proizvodnja vin ni za neučakane. Potrebna sta čas in znanje, da iz grozdnih jagod nastane plemenita pijača. Delo v vinogradu ne pozna prostih dni in praznikov. Ko trta to zahteva, jo je potrebno obrezati, povezati, zaščititi in stalno nadzorovati kakovost njenih plodov. Fabjanovi vemo, kakšno razmerje med sladkorjem in kislino je tisto pravo, da prijatelje skličemo na trgatev. Tako se delovna obveznost spremeni v druženje, širša družina in bližnji znanci pa postanejo neutrudni trgači, ki vedo, da jih na koncu težkega delovnega dne čaka skupno druženje pod latnikom.
Trgatvi sledi drozganje, prvi korak v proizvodnji vina. Mlin za drozganje jagodo loči od peclja in grozdnemu soku prvič da možnost, da zadiha. Drozganju sledi maceracija rdečih vin in nekaterih belih. Maceracija ali podaljšan stik grozdnega soka s tropinami je kriva za močnejše arome, intenzivnejše barve ter polnost vonja in okusa končnega pridelka.
Končno se grozdje z vinsko kletjo sreča med prešanjem, ko sladki mošt prelijemo v sode. Nadaljevanje je bilo v preteklosti prepuščeno naravi, danes ga kletarji kot je Jušto strogo nadzorujejo, saj želijo, da se njihov celoletni trud v vinogradu pokaže v odličnih značilnostih vina.
Z brbončicami širše javnosti se najprej sreča mlado vino, ki pa ga je nato potrebno še naprej negovati in mu dodajati pravi karakter, primeren za (u)stekleničenje.
Naša klet je dovolj zmogljiva, da sami poskrbimo za vse korake v proizvodnji vina in tako odlično spajamo znanje naših nonotov z najnovejšimi tehnologijami proizvodnje žlahtne kapljice.
